KRATKA KRONIKA PGD VELIKI CIRNIK

PGD Veliki Cirnik obstaja komaj polovico stoletja, vendar sta nastanek društva in njegova zgodovina zelo zanimiva. Vse skupaj se je začelo pred davnimi leti, ko so v vasi Veliki Cirnik v pepelničnem času prirejali sejem, ki je potekal po celi vasi. Vsaka hiša je nekaj prodajala. S sejmom se je pojavila tudi potreba po njegovi organizaciji, v mislih nekaterih mož pa se je rojevala ideja o ustanovitvi društva.

Tako so se nekega popoldneva leta 1952 vrli možje zbrali v bivši gostilni Janeza Lamovška in ustanovili gasilsko društvo Veliki Cirnik.

Dve leti po ustanovitvi je bila kupljena gasilska brizgalna od gasilskega društva Škofljica. Nakupu te brizgalne je sledila velika slovesnost. Krajani so brizgalno okrasili s smrečjem, cvetjem in jo s konji pripeljali na Cirnik, med vožnjo pa so pred njo metali cvetje. Ker takrat društvo še ni imelo primerne garaže, so brizgalno hranili v Knezovi šupi. Čeprav je bila brizgalna pod streho, pa je potreba po prostoru še vedno obstojala. Tako so člani društva zaprosili župnijo Šentrupert, da jim proda star farovški kevdar. Župnija je uslišala njihovo željo. Kevdar je bil vlažen, majhen, s slamo krit prostor.Gasilci so ga kmalu obnovili, prekrili in postavili gasilski turn, na katerem so sušili tlačne cevi. Za tako delo je bilo potrebnih veliko pridnih rok in tudi dobrih ljudi, ki so darovali les, pa tudi zajce, da so se ljudje ob delu tudi okrepčali.

Še tisto leto, ko je brizgalna prišla na Veliki Cirnik je že gasila dva velika požara. Pri Karliču pod gasilnim domom je gorel kozolec, sredi vasi pa je ogenj zajel napokojev hlev. Takrat so vaščani spoznali, da so stopili na pravo pot, ko so ustanovili društvo in kupili brizgalno, saj bi bila brez nje oba objekta pogubljena.

V naslednjih letih je sejem, ki je bil eden izmed glavnih finančnih virov za društvo začel zamirati. Zaradi tega so člani društva organizirali najmanj dve veselici letno. Najbolj odmevna je bila jesenska trgatev, ki so jo pripravljali na vrtu sredi vasi. Nad plesiščem so naredili strop in nanj obesili šparone, iz katerih je viselo grozdje. Veljalo je pravilo, da je moral plesalec dvigniti plesalko tako visoko, da je odtrgala jagodo, če pa ji je slučajno uspelo odtrgati grozd, je čuvaj vinogradov plesalcu zaračunal biro. Te prireditve so dobro potekale tja do osemdesetih let, potem pa so društvu pojenjale moči.Tedanja mladina je bila v tistih časih vključena v mladinsko organizacijo, ki je skrbela za različne prireditve.

V začetku osemdesetih je društvo začelo intenzivno delati na pomlajevanju članstva in že v drugi polovici tega desetletja nabavilo prvo vozilo. Bivši predsednik mladinske organizacije je postal predsednik gasilskega društva. V tem času je prišlo do prodaje cerkvene hiše. Z denarjem od prodaje je društvo nabavilo traktorsko cisterno. Nabavi nove tehnike je sledila širitev doma. Vse dograditve so se dogajale zelo počasi, ves ta čas pa so se s presledki po vasi organizirale veselice. Krepilo se je tudi članstvo v upravnem odboru. S tem se je skušalo zagotoviti društvu nadaljni obstoj in vzor generaciji, ki je bila takrat na obzorju. Društvo je postalo uspešnejše tudi na operativnem področju, povečalo se je število tekmovalnih ekip, zoreti pa je začela ideja o tradicionalni prireditvi. Ideja se je porodila v mislih mož na občnem zboru in ugledala luč sveta pred desetimi leti. Potrebno je bilo veliko truda, zavzetosti, odrekanj in jasnih misli, da so sedaj mnogim že dobro poznane Gasilske igre brez meja postale tradicionalno tekmovanje in ponesle svoj sloves daleč naokrog.

PGD Veliki Cirnik vedno znova skrbi za svoj razvoj. Ne samo z nabavo tehničnih in hkrati nujno potrebnih stvari za operativno delovanje, kot je nov kombij in druga potrebna oprema. Že kar nekaj let je društvo organiziralo tudi praznovanje osmega marca. Tako društvo že zgodaj začne v svoje kroge vključiti čim več ljudi, kar je za tako društvo, ki se nahaja na periferiji zelo pomembno. Poleg vedno nujnega pomladka je tako društvu uspelo pridobiti še žensko desetino, ki je že prvo leto pokazala svoj uspeh na gasilskem tekmovanju.

Uspehi na različnih podočjih, skupaj z različnimi prireditvami dajejo društvu poseben pridih, njegovo zgodovino pa delajo bolj zanimivo. Upamo, da se bodo kot eden izmed uspehov našega društva zapisale še tudi letošnje Gasilske igre brez meja, ki bodo že desete.