V občini Sevnica so gasilska društva pred letom 1955 delovala v okviru Okrajne gasilske zveze Krško. Z reformo okrajev je istega leta prenehala delovati tudi Okrajna gasilska zveza Krško. Nastala je nova Okrajna gasilska zveza Trbovlje. V občini Sevnica so takrat delovala društva: PGD Sevnica (1879), PGD Loka (1883), PGD Šentjanž (1907), PGD Boštanj (1924), PGD Bučka (1927), PGD Blanca (1928), PGD Krmelj (1929), PGD Studenec (1931), PGD Breg (1951), PGD Tržišče (1951), PGD Veliki Cirnik (1951) in PGD Kal nad Šentjanžem (1952), ki pa je delovalo samo do leta 1961. Že leta 1946 je bila ustanovljena Industrijska gasilska enota Kopitarna Sevnica, ki je leta 1983 postala Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Kopitarna. Tudi v kemični tovarni Jugotanin Sevnica se je leta 1948 ustanovila industrijska gasilska enota. Kasneje so z delovanjem začele tudi industrijske gasilske enote: Stilles Sevnica, Lisca Sevnica in Jutranjka Sevnica.

Občinska gasilska zveza Sevnica je bila ustanovljena 19. junija 1955. Na ustanovnem občnem zboru v gasilskem domu Sevnica je bilo prisotnih 74 članov iz prostovoljnih gasilskih društev: Blanca, Bučka, Boštanj, Studenec, Sevnica, Šentjanž, Krmelj in gasilskih enot Parna žaga Sevnica, Kopitarna Sevnica, Jugotanin Sevnica in Železniška postaja Sevnica. Za prvega predsednika Občinske gasilske zveze Sevnica je bil izvoljen Jože Smodej, ki je bil od leta 1945 predsednik PGD Sevnica. Leta 1953 je bil izvoljen tudi za predsednika Nadzornega odbora Gasilske zveze LRS.

V Upravni odbor Občinske gasilske zveze Sevnica so bili izvoljeni:

• Jože Smodej, predsednik;
• Janko Rihtar, podpredsednik;
• Franjo Šunta, tajnik;
• Alojz Motore, blagajnik;
• Kristjan Janc, gospodar;
• Ivan Ostrovršnik, poveljnik;
• Jože Šeško, namestnik poveljnika;
• Dominik Češek, adžutant;
• Stane Blaznik, referent za stroje;
• Stanko Repše, vodja mladine;
• Viktor Krenčič, prosvetni referent;
• Albin Žumer, sanitetni referent;
• Marija Končina, vodja ženskega odseka.

V prvih letih po ustanovitvi so se na zvezi srečevali s pomanjkanjem gasilskega strokovnega kadra, predvsem na področju usposabljanja operativnih članov po gasilskih društvih. S strokovnim pristopom in načrtovanimi izobraževalnimi programi ter načrtnimi vlaganji v opremo in infrastrukturo je prišlo do okrevanja in razvoja gasilske dejavnosti v današnji razsežnosti. V večjih podjetjih pa so začeli ustanavljati industrijske gasilske enote, ki so tudi zelo aktivno delovale. Bile so usposobljene in opremljene predvsem za gašenje manjših začetnih požarov. Iz zelo aktivne industrijske enote se je ustanovilo Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Kopitarna, vendar so nekatere industrijske enote že po letu 1995 postale neaktivne, ker s strani njihovih lastnikov podjetij ni bilo podpore in razumevanja za njihovo delovanje. Razpoložljiva gasilska oprema je začela propadati in ni bilo več volje po gasilskem usposabljanju delavcev. Nekaj te opreme smo na gasilski zvezi skušali ohraniti kot eksponate stare opreme in so sedaj v muzeju na sevniškem gradu.

Sledile so nekatere organizacijske spremembe, kot je ukinitev okrajnih gasilskih zvez. Pri zavarovalnicah so se ukinili preventivni skladi. Začelo se je financiranje gasilskih društev in zveze iz naslova proračunskih sredstev Občine. Na začetku leta 1971 so predsedniki zvez intenzivno usklajevali dogovor o ustanovitvi Medobčinskega sveta Občinskih gasilskih zvez Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Oblikovali so operativni štab področja, na čelu katerega je bil področni poveljnik. Na podlagi ustave iz leta 1974 je bila ustanovljena Samoupravna interesna skupnost požarnega varstva Občine Sevnica. Prvi predsednik je bil Vlado Senčar, direktor Metalne Krmelj. Skupščina požarne varnosti Občine Sevnica je prenehala delovati leta 1989.

Po letu 1990 so nastale organizacijske spremembe tudi na področju gasilstva. Občinske gasilske zveze so se preimenovale v gasilske zveze, gasilska društva pa v prostovoljna gasilska društva. Z reformo lokalne samouprave se je leta 1994 KS Bučka priključila k novo ustanovljeni Občini Škocjan in tako je PGD Bučka prešlo v GZ Novo mesto. Začelo se je računalniško vodenje gasilskih evidenc in statističnih podatkov o požarih ter drugih nesrečah. Z novim Odlokom o delovanju Civilne zaščite se je preoblikoval tudi Občinski štab Civilne zaščite Občine Sevnica, ki je imel v letih, ko so občino prizadele poplave in druge naravne nesreče, pomembno vlogo pri organiziranju in vodenju zahtevnih zaščitnih ukrepov.

GZ Sevnica je registrirana kot pravna oseba zasebnega prava in opravlja poslanstvo samostojne, nepridobitne, humanitarne in nepolitične organizacije. Namen zveze je predvsem povezovanje prostovoljnih gasilskih društev na območju občine Sevnica. Prevzema in izvaja naloge v skladu z načrtovanimi skupnimi cilji, ki temeljijo na strokovnosti in operativni učinkovitosti v primeru intervencij.

V GZ Sevnica deluje 15 prostovoljnih gasilskih društev, ki so razdeljena v štiri operativne sektorje, ki jih na operativnem področju vodijo sektorski poveljniki. Sektorji predstavljajo učinkovito posredovanje, predvsem pri večjih zahtevnih intervencijah.

Na zvezi so zaposleni že od leta 1970, delujejo v okviru strokovne službe s poklicnim jedrom. Od leta 1992 so vključeni v izvajanje redne dežurne službe in operativnih nalog  širšega pomena. Običajno je zaposlenih pet gasilcev ter računovodkinja, ki opravlja knjigovodske naloge za zvezo in gasilska društva v občini.